Vsi radi poslušamo filmsko glasbo in ob gledanju filma  ocenjujemo ali sovpadata glasba in vzdušje. Velikokrat odlična glasba izboljša zgodbo v filmu in jo celo preseže.

Dober film z odlično glasbo! Idealna sprostitev! Če ne morem na koncert ali v gledališče, si prav to zaželim: odličen film z dobro muziko.

Kako pa se je vse začelo?

Filmska glasba se je rodila kar kmalu po rojstvu filma. To pa je bilov letu 1895, ko sta brata Lumiere predvajala Parizu svoje prve kratke filme. Silent movie/nemi film je bil namenjen zabavi in čudenju podobam na steni ali filmskem platnu. Najprej je glasba imela »pomembno« vlogo: morala je preglasiti glasne projektorje. Glasbeniki, ansambli ali orkestri so izvajali poljubno glasbo, samo da je bilo prijetno, veselo, všečno. Torej, skoraj da je glasba bila naključna, praktična in prijetna oprema k nememu filmu.  Iz tega obdobja je prišla ideja »glasbene spremljave«. Kmalu zatem so se veliki skladatelji klasičnih šol začeli zanimati za to novo nastalo umetnost in pisati nove partiture. Do tridesetih let dvajsetega stoletja so filmi postajali daljši, izpopolnjevali so se in kmalu se je spletla pomembna vez med dogajanjem na filmskem platnu in zvokom.

1927. leta nastane prvi zvočni film Jazz Singer/Sonny Boy

V tem času so producenti in režiserji ugotovili, da s kamero lahko posnamejo katerokoli predstavo: opero, balet, koncert, opereto in jo potem z zaslužkom večkratno prodajajo v kinematografih. Pa še dodatno plačilo ansamblom, prevozi itd. ni bilo potrebno.

Film je postal zapeljiva kombinacija raznoterih elementov in zvok je zame eden vodilnih med njimi.

Sodobni skladatelj filmske glasbe mora znati sodelovati z vsemi filmskimi elementi in jim vliti nekaj svojega, nekaj novega, nekaj posebnega, vzdušje, barvo, dimenzijo…

Če vas zanima zaporedje dela skladatelja, ki sodeluje z režiserjem bi to zgledalo približno takole:

-skladatelj in režiser skupaj izbereta prizore, ki so najbolj pomembni za zvok

-prizore razčlenita in določita filmsko tišino

-skladatelj komponira glasbo in pripravi poskusne posnetke za režiserja, ki je navdušen ali ne

-potem skladatelj popravi, doda, zamenja…

-spet popravi, doda, zamenja…

-izvajalec ali izvajalci snemajo glasbo v studiju, posnetke obdelajo tonski tehnik in glasbeni producent

-skladatelj, tonski mojster, tonski tehnik, gl. producent uredijo posnetke in jih pripravijo za film

končna montaža-obdelava filmske glasbe: usklajevanje z dialogi, zvočnimi efekti itd.

V filmih zasledimo različne smeri pisanja/skladanja filmske glasbe:

I) tradicionalno komponiranje za velike simfonične orkestre ali drugačne ansamble, pompozno, epsko vzdušje, melodična lirika , npr.ˇ« Gladiator«, skladatelj: Hans Zimmer):

in
melodična lirika poudarjena s čudovitim glasom Lise Gerrard:

II) »pop« zvok: malo klasične simfonične glasbe v kombinaciji z elementi jazza, s plesnimi, popularnimi vižami (zvok velikega revijskega orkestra, brodwayskega muzikla, rap itd)

Nekaterim režiserjem in skladateljem je včasih pomembno samo,  da so všečni, ker je današnji gledalec do te mere nezahteven, da bo sprejel vse kar mu ponudijo, tudi zrak zavit v mavrični papir. “Remixi, coverji” starih pesmi in nenehno poslušanje iste glasbe v drugi preobleki hočejo obuditi vedno iste (lepe) spomine in ista (prijetna) čustva. Brez skrbi, ta reciklirana glasba gre zlahka v uho in rezultat je balzam, ki ga  ljudje potrebujejo za svoje vsakdanje preživetje.

III ) šola filmske kompozicije sledi avantgardnemu zvoku in prostoru, skladatelj ima več svobode, išče se povezava med glasbo in dogajanjem
John Williams: Schindler’s list, igra Itzhak Perlman

Kot ste mogoče opazili, mnogokrat se zgodi, da film postane popularen zaradi glasbe.

Se je tudi vam zgodilo, da ste poslušali glasbo iz nekega filma in jo poznali do obisti, potem pa gledali film z mešanim občutkom znanega in neznanega?

Slovenski film:

Povzela bom iz knjige »Glasbeni kažipot« Mitje Reichenberga, predavatelja, ki vam skoraj vsako leto pride predavat o filmski glasbi.

»Prvi slovenski zvočni film je bil »Na svoji zemlji« (1948, režija France Štiglic«, glasbo zanj pa je napisal Marjan Kozina. Skladatelj Kozina je bil  tako rekoč klasični komponist, to pomeni, da je izvrstno obvladal kompozicijo in tako je tudi naredil glasbo za prvi zvočni slovenski film. Marjan Kozina je prispeval glasbo tudi za morda najbolj znan slovenski film »Kekec«(1951,režija Jože Gale). Naslednji skladatelj, ki se je začel ukvarjat s filmom, je bil komponist in muzikolog  Ciril Cvetko (1952 »Svet na Kajžarju«, režija France Štiglic), potem pa pride že znamenito leto 1953 in legendarni slovenski film »Vesna« (režija František Čap). Glasbo je napisal tretji veliki slovenski skladatelj, ki je stopil na pot filma: Bojan Adamič.

Prva velika slovenska popevka, ki je postala še bolj slavna kot film, je pesem z naslovom »Ne čakaj na maj« iz istoimenskega filma (1957, režija František Čap), napisal jo je Borut Lesjak na besedilo Frana Milčinskega-Ježka. Naslednji skladatelj, ki se je posvetil filmu je bil Marijan Lipovšek, gre pa za film »Dobri stari pianino« (1959, režija France Kosmač). Iz akademskih kompozicijskih vrst je stopil do filma s svojo kompozicijo tudi Alojz Srebotnjak in leta 1960 naredil odlično partituro za film »Akcija«(režija Jane Kavčič). Prvi slovenski film noir je posnel režiser  Boštjan Hladnik, prvo slovensko noir partituro pa je skomponiral Bojan Adamič-tako sta naredila »Ples v dežju« (1961).  Prvo slovensko filmsko partituro, ki je zazvenela kot džez, je naredil Jože Privšek leta 1962 za film »Minuta za umor«, prva pop skupina, ki je svojo glasbo postavila v film, pa so bili Kameleoni. Prispevali so glasbo za film »Sončni krik« (1968, režija Boštjan Hladnik).«

(konec citata iz knjige M. Reichenberga)

Poglejmo kako so našteli skladatelje filmske glasbe v Wikipediji:»

Filmska umetnost se je razvila ob prelomu stoletja in kmalu dosegla tudi Slovenijo, prva kinodvorana^[24] je začela obratovati v Ljubljani leta 1907. Avtor prve izvirne slovenske filmske glasbe je Janko Gregorc, in sicer za film O Vrba (1940-1945). Po naključju je avtor prvega slovenskega celovečernega filma (1931) tudi skladatelj in vsestranski umetnik Janko Ravnik (njegov film V kraljestvu zlatoroga pa je nastal še v obdobju nemega filma). Dolgoletni spremljevalec nemega filma v Slovenski kinoteki^[25] je bil pianist in skladatelj Borut Lesjak(1931-1995). Njegova najbolj znana popevka je Ne čakaj na maj, ki je bila uporabljena v istoimenskem črnobelem filmu iz leta 1957. Med prepoznavne slovenske skladatelje glasbe za film in televizijo sodijo Urban Koder (glasba za film Cvetje v jeseni), Marjan Kozina(Kekec, Na svoji zemlji), Bojan Adamič (Vesna), Marijan Lipovšek (Dobri stari pianino), Alojz Srebotnjak (Balada o trobenti in oblaku),Jani Golob (Čisto pravi gusar), Dečo Žgur (Sreča na vrvici), itd. Mnogi izmed njih pišejo tudi glasbo za gledališče.«

 Naštela bom  filmske skladatelje po naključnem vrstnem redu:

Sergej Prokofjev, Dmitrij Šostakovič, Jacques Ibert, Benjamin Britten, Aaron Copland, Enio Morricone, John Wiliams, Vangelis, Maurice Jarre, Ryuichi Sakamoto, Hans Zimmer, James Newton, David Arnold, John Barry, James Horner, Erich Wolfgang Korngold, Kurt Weill, George Gershwin, Georges Auric , Goffredo Petrassi.

Od naših: Marjan Kozina (Kekec, Dolina miru), Ciril Cvetko (Svet na Kajžarju), Bojan Adamič (Vesna, Ples v dežju), Borut Lesjak (Ne čakaj na maj), Alojz Srebotnjak (Akcija), Kameleoni (Sončni krik), Dečo Žgur (Sreča na vrvici).

Poglej: Slovenski filmski center

N A D A L J E V A N J E

Sledi nekaj filmske glasbe po moji izbiri. Vedno se najprej spomnimvelikega skladatelja Enia Morriconeja ( kar gledaš v otroštvu se ti verjetno za vedno vtisne v spomin).
ENNIO MORRICONE, italijanski skladatelj, rojen v Rimu je polepšal svet z mnogimi lepimi melodijami. Kot fantek je začel igrati trobento, kasneje je igral jazz. Njegov sošolec Sergio Leone je postal režiser in skupaj sta sodelovala v mnogih western (kavbojskih) filmih, ki so takrat bili priljubljeni. Slišali ste za A Fistful of Dollars/Za pest dolarjev, For a few Dollars More, The Good, the Bad and the Ugly/Dober,grd, hudoben, Once upon a Time in the West/Zgodilo se je na Zahodu. Misijon, Nedotakljivi in Cinema Paradiso so še drugi znani filmi za katere je Morricone pisal glasbo .
1)Once Upon a Time in the West (1969) – Ennio Morricone

drugi primer:2) The Mission/Misijon ,1986- glasba: Ennio Morricone, izbrala sem ta amaterski posnetek, ker dirigira skladatelj, da ga vidite.

Zelo znana melodija imenovana Gabrijelova oboa. Igra pihalo-oboa:

Ista melodija v izvedbi znanega čeliste po imenu YO YO MA, dirigira sam Ennio Morricone na koncertu v Munchnu 2005.
VANGELIS (Evangelos Odysseas Papathanassiou (Greek: Ευάγγελος Οδυσσέας Παπαθανασίου) je grški skladatelj progresivne, ambientalne, elektronske, pop, jazz, orkestralne…glasbe. V osemdesetih je napisal glasbo za Ognjene kočije ( Chariots of Fire, o Olimpijskih igrah 1924.leta)(1981) , zatem za Scottov Blade Runner in 1492 Conquist of Paradise (Osvojitev raja ali paradiža), za film Alexander O.Stona,  za El Greco itd.

Conquist of Paradise

BOJAN ADAMIČ  Vesna je črno beli slovenski film Františka Čapa iz leta 1953. Simpatično romantično komedijo si je premierno ogledalo skoraj 95.000 gledalcev in sodi med najbolj gledane slovenske filme. Dogaja se v Ljubljani in na letališču v Ljubljani (ob današnji Letališki cesti). Nadaljevanje filma z istimi in nekaj novimi igralci so posneli leta 1957, to je film Ne čakaj na maj. Film Vesna nazorno opisuje skromno življenje iz zgodnjih petdesetih let, z veliko ljubezni in spoštovanja. Je ena izmed prvih slovenskih komedij, ki prav izstopa v vrsti tistodobnih filmov, ki so bili večinoma vojni. Skladatelj Bojan Adamič je napisal glasbo.

PHILIPP GLASS je ameriški skladatelj klasične izobrazbe. Njegov opus je bogat. Sodeloval je z vsemi pomembnimi skladatelji in izvajalci. Takšno glasbo včasih imenujemo minimalistična. To so krajši motivi, ki se ponavljajo. Velikokrat so ti motivi motorični, razgibani. Ima zelo prepoznaven stil. Vedno prepoznaš ta njegov zvok. Je pa tudi poetičen. Moraš imeti malo potrpljenja in si vzeti čas, saj to ni glasba za ples in divjanje. Verjetno večini ne bo všeč. Priporočam za potrpežljive poslušalce.

Philipp Glass

Iz filma The Hour (film je noooooro dober!)

GABRIEL YARED
Angleški pacient, film Anthony Minghelleja po noveli šri lanško-kanadskega pisatelja Michaela Ondaatjea iz leta 1996 z glasbo libanonskega skladatelja Gabriela Yareda (napisal je glasbo tudi za Betty Blue) je prava poslastica. Glasba je izjemna od prvega momenta. madžarska pevka Marta Sebestyen ima zelo specifičen glas. Uživajte! Če niste gledali, dajte na svoj ožji seznam.

 glasba RICHARDa STRAUSSa (skladatelj iz obdobja romantike)2001: A Space Odyssey , 1968 , S. Kubrick, glasba: Richard Strauss & drugi

Tole je kultna znanstveno-fantastična drama iz šestdesetih let, nepozabna za vse filmofile. Mnogi kritiki so enotnega mnenja, da je to največji in najpomembnejši film vseh časov. Obravnava evolucijo, tehniko, umetno inteligenco, izvenzemljsko življenje. Specialni efekti so nekaj posebnega za leto 1968! Dobil je oskarja za posebne efekte. Mnogi ljudje mislijo, da je monoton in predolg.

Tole sceno iz filma morate videti:

Tudi naslednja skladba je Richard Strauss– za tiste, ki bi radi poslušali kako se nadaljuje “Tako je govoril Zaratustra”.

 glasba SERGEJa RAHMANINOVa (ruski skladatelj romantičnega obdobja) SHINE-V avstralskem filmu iz leta 1996 spremljamo pianista Davida Helfgotta.  Doživi živčni zlom ob pripravah na tekmovanje na katerem zmaga z izvedbo tretjega koncerta Sergeja Rachmaninova .Film je čudovito razpet med glasbo, ki jo mlad pianist obožuje in med njegovim razdirajočim odnosom do očeta. V umobolnici igra Čmrljev let Nikolaja Rimskega Korsakova.

JOHN WILLIAMS

SCHINDLER’S LIST/Schindlerjev seznam. Film, ki ste si ga verjetno vsi ogledali. Če pa niste, verjetno bo prišel dan tudi za to. Lepo ga je gledat v kinu z zelo glasno glasbo. Zvok Perlmanove violine te zagrabi za grlo in te ne izpusti. Pretrese te. Itzhak Perlman je vrhunski violinist judovskega porekla in zvok njegove violine je topel, živ in pretresljivo žalosten. Nepozabna glasba Johna Williamsa (dobitnika petih oskarjev) in nepozaben film. Poglejte še nedavno objavo: Luka Šulič igra glasbo iz filma na violončelu.

John Williams je eden od najbolj znanih ameriških skladateljev, je pa tudi dirigent in aranžer. Nekoč je igral kitaro. Napisal je glasbo za filme:

Vojna zvezd, Vojna svetov, Superman, Žrelo, E.T. vesoljček, Indiana Jones, Jurski park , za prve tri filme iz serije Harry Potter , Reševanje vojaka Ryana, Spomini gejše,  Patriot, Sedem let v Tibetu, Jurski park, JFK, Kapitan Kljuka, Sam doma, Drakula in mnoge druge. (Vir wiki:http://sl.wikipedia.org/wiki/John_Williams)

Prisluhni školjki je skladba Janija Goloba, avtorja glasbe in aranžmaja ter Milana Jesiha, ki je napisal besedilo, z albuma Poletje v školjki. Izšla je sicer že leta 1985, napisana pa je bila posebej za film ‘Poletje v školjki’.
Izvajalec skladbe je skupina Black and White, katere člana sta bila zakonca Kozlevčar.

Ne čakaj na maj je slovenska črnobela filmska romantična komedija iz leta 1957 in predstavlja nadaljevanje filma Vesna. Zato se včasih pojavlja pod naslovom Vesna II.

Ne čakaj na maj je tudi pesem iz tega filma. Avtor glasbe je Borut Lesjak, avtor besedila Frane Milčinski, izvaja pa jo Olga Bedjanič.

HIŠA LETEČIH BODAL (Shi mian mai fu) Hiša letečih bodal-režiser Zhang Yimou

Romantična drama z borilnimi veščinami.
O kako čudovit film, polne oči barv, nežni glas godala er-hu, ljubezenska zgodba in nesrečni konec.Barve, barve, barve, čudovite pokrajine…Prelep ples “slepe” plesalke. Prezelen zelen bambusov gozd z bojevniki oblečenimi v odtenke zelene…Glasbo je napisal Shigeru Umebayashi,  težko si bo zapomnit.

CLINT MANSELL je angleški skladatelj, pevec in gitarist (Pop Will Eat Itself.) Postal je znan,ko je napisal skladbo Lux Eterna (Večna luč) za film Requiem for a dream  (filma nisem gledala, glasbo pa poznam). Veliko nagrad je dobil za svojo originalno glasbo. Med drugimi je napisal glasbo za: Gospodarja prstanov, Rokoborbo, Fontano, Črnega laboda itd.
Requiem for a dream (2000), glasba: Clint Mansell

Amelie, Jean-Pierre Jeunet, 2001 glasba: Yan Tiersen
Odlična komedija! Glasba Yana Tiersna je prav pisana na kožo tem filmu.
HANS ZIMMER (http://www.hanszimmer.com/)
Zimmerja ni potrebno posebej predstavljat, saj ga veliko poslušate. Je avtor glasbe za več kot 100 filmov in risank! Njegove filme in glasbo poznate, poiščite sami in uživajte! Nekaj naslovov: Rain Man, Twister, Dnevi grmenja, Levji kralj, Gladiator, Batmans Begins, Bolje ne bi nikoli, The Dark Knight, Da Vinci Code, Angeli in demoni, Pearl Harbour, Pirati s Karibov, Misija nemogoče 2. Najnovejše skladbe:
Sherlock Holmes (2009), Inception (2010), Megamind (2010), Rango (2011), Pirates of the Caribbean: On Stranger Tides (2011), Kung Fu Panda 2 (2011), August Rush, glasba Mark Mancina in Hans Zimmer.

Tu je kar nekaj njegovih skladb iz različnih filmov

In še glasba iz filma Black Hawk Down in čudovita vokala Denez Prigenta in Lise Gerrard. To pesem je komponiral Denez Prigent, ne Zimmer. Tako čudovita glasba in tako grozno krvav film.

Vojaška komedija-drama Hair (Lasje) Miloša Formana o Vietnamu je nastala leta 1979, (predtem pa ob koncu 60 let tudi mjuzikal na Broadwayu). Lepa zgodba, izjemno popularna glasba, priporočam. Avtor glasbe Galt McDermot. Vaši starši so sigurno gledali ta film.

Smrt v Benetkah/Morte a Venezia-Lucchino Visconti, 1971, glasba: Gustav Mahler: Adagietto iz 5. simfonije (skladba št. 36 na listi)
Mahlerjeva glasba je bila velikokrat uporabljena v filmih in oblikovala velike in legendarne filmske zgodbe. Svojo zaljubljenost je Mahler prelil v znameniti hrepeneči stavek, ki je postal legendarni glasbeni sinonim za filmsko romantiko in strast. Ime temu stavku je Adagietto. Ženska kateri je delo posvečeno je bila Alma Maria Schindler, slikarka in skladateljica znana po svojem umu in lepoti.
Navdihnjen z neuslišanim hrepenenjem je bil tudi film Morte a Venezia (Smrt v Benetkah,1971, režija Lucchino Visconti po literarni predlogi Thomasa Manna), kjer profesor Aschenbach zaman hrepeni po ljubezni dečka Tadzija. Presunljivi Adagietto je več kot ljubezenski odblesk samih Benetk, ki ponudijo filmu vse, kar potrebuje: lepoto, strast, žalost, poetiko, smrt. V tem filmu slišimo tudi glasbo Beethovna, Musorgskega in Leharja.
Verjetno se vam bo zdela prepočasna, ampak za spremembo…..

” Il Mediterraneo”, film Gabriele Salvatoresa, 1991, glasba: Bigazzi&Falaghiani
Upam, da ste si ogledali to simpatično komedijo, toplo, človeško. Dogaja se v času II sv. vojne v Grčiji. Posebno lepa glasba- paše k filmu, ima etno pridih-spominja na grško ljudsko glasbo.

Čikorija in kafe, animirani film režiserja Dušana Kastelica. Glasba je nastala pred filmčkom, avtor je Iztok Mlakar.

A ni, da je glasba Iztoka Mlakarja, pa še marsikoga drugega tako filmična, da skoraj vidiš film, ko poslušaš….Cel film je okoli 8-10 minut, priporočam ogledPrvo je nastala pesem, zatem risanka, jasno.

Farinelli/Il castratto

Odličen film. Kot boste izvedeli. Ker si ga bomo gledali. Celega.
V mapi je znana skladba G.F.Handla: Lascia ch’ io pianga.
Nekaj skladb iz odlične madžarske risanke Egon&Donci. Egon je znanstvenik na oddaljenem planetu, Donči pa njegov debeluškast in simpatičen maček. Potujeta po našem osončju in doživljata različne zaplete. Ko se ustavita na Modrem planetu, se začne žalostna zgodba-naš planet je uničen…
Glasba je kombinacija rocka z elementi ljudskega petja, vsekakor zelo doprinese vzdušju risanke. Če niste “že” preveč odrasli, si jo oglejte.

Moje pesmi, moje sanje(The Sound of Music)-družinski muzikal Roberta Wise iz leta 1965 z fenomenalno Julie Andrews je večno zimzelen. Richard Rodgers (music/lyrics),Oscar Hammerstein II (lyrics), Irwin Kostal (Score) so avtorji glasbe in besedil.
Pred dežjem/Пре кише (мк. Пред дождот,енгл. Before the Rain) je makedonski film Milča Mančevskega iz leta 1994 (približno vaš letnik). Film je odličen, kaj odličen-impresiven! Opisuje mladega srbskega meniha Cirila, ki kljub zavezi k molku poskuša pomagati mladi Albanki Zamiri, ki jo zasledujejo in obtožujejo umora. Seveda je film tragičen in nesrečen. Je pa zanimivo, da je nastal v času, ko so na ozemlju nekdanje Jugoslavije še vedno bili krvavi boji. Žal, verjetno ne bi razumeli celega zapleta, če vam nekdo od staršev ne bi razložil za kaj se gre. Glasba: Anastasija (makedonska skupina).

MICHAEL NYMAN (http://www.michaelnyman.com/music/recordings) je britanski skladatelj oper, godalnih kvartetov, filmske glasbe, orkestrskih koncertov… Tale citat pove dovolj: “Far more than merely a composer, he’s also a performer, conductor, bandleader, pianist, author, musicologist and now a photographer and film-maker.”
The Piano/Klavir, novozelandski film Jane Campion,93, gla: Michael Nyman
Sijajen film! Odlična zgodba, fantastična fotografija in prvovrstni igralci, posnet na Novi Zelandiji. Priporočam!

Kekec,trije filmi (1951,1963,1968)

Jaz pa včasih pogledam »Bratovščino sinjega galeba« in Erazma in potepuha« in glasba se mi zdi še vedno imenitna.

Bratovščina sinjega galeba (1969),slovenski mladinski film, glasba Ivo Tijardović
Gremo mi po svoje (2010), predlani smo ga gledali in se smejali, glasba Mitja Vrhovnik Smrekar

BIOGRAFISKI FILMI

Amadeus, Miloš Forman, 1984, gla: W.A. Mozart& drugi

tale film pogledamo pri pouku.

(poglej  na naš kanal)