1. Sergej Vasiljevič Rahmaninov ( Серге́й Васи́льевич Рахма́нинов): Koncert za klavir in orkester št. 2  v c-molu,

igra  pianistka Helen Grimaud, orkestru Lucernskega festivala dirigira Claudio Abbado

Fotografija skladatelja:

2.  Gustav Mahler: Simfonija št. 2 v c molu, »Vstajenje« za sopran, alt, zbor in orkester (čas nastanka: 1887–1894)

1. Allegro maestoso. Mit durchaus ernstem und feierlichem Ausdruck
2. Andante moderato. Sehr gemächlich. Nicht eilen.
3. In ruhig fliessender Bewegung.
4. Urlicht. Sehr feierlich, aber schlicht
5. Im Tempo des Scherzo. Wild herausfahrend.

Besedilo pesmi 4. stavka

Praluč (Urlicht), iz zbirke Dečkov čudežni rog

vir: Wikipedia 

Mahler o simfoniji piše v pismu svoji zaročenki: »Če ustvarjam veliko glasbeno delo, pridem vedno do točke, ko moram uporabiti besedo kot nosilko glasbene ideje. Podobno se je verjetno dogajalo tudi Beethovnu, ko je ustvarjal svojo Deveto simfonijo. Le da mu književnost takrat morda ni nudila takšnih možnosti. Pri zadnjem stavku simfonije sem iskal primerno besedilo kot obseden, prelistal sem celotno svetovno literaturo do Svetega pisma, da bi našel odrešujočo besedo. Ves čas sem imel v mislih tudi zbor, a sem se bal, da bi bila primerjava z Beethovnom potem še bolj očitna. Prav takrat je umrl Hans von Bülow in udeležil sem se posmrtne slovesnosti. Zatopljen v razmišljanje o svoji simfoniji sem neneadoma zaslišal zbor, ki je pel Klopstockov koral Vstajenje. Zadelo me je kot strela in vse v moji duši je bilo v trenutku jasno: na tak preblisk čaka ustvarjajoči! To je božje spočetje! In tako se mi vselej dogaja: Samo če doživim, »ustvarjam« glasbo in le, če »ustvarjam« glasbo, doživim.«

3.