Klasika je beseda z dvojnim pomenom. Po eni strani pomeni delo (ali dobo),v kateri je zgodovinski razvoj dosegel svoj višek (npr. Schubert je klasik nemškega samospeva, Chaplin je klasik nemega filma). Po drugi strani pomeni klasika tisto obdobje, v katerem se je glasba odlikovala s skladno lepoto. In ker je večina skladateljev, ki so pisali glasbo s temi vrednotami živela na Dunaju, imenujemo ta čas Dunajska klasika. Seveda tudi to stilno obdobje lahko razdelimo na zgodnjo in pozno (visoko) klasiko. Začelo se je okoli leta 1770, ko je nova smer skoraj neopazno prešla iz rokokoja* v višjo in vrednejšo obliko izražanja, ki je kasneje doseglaa svoj vrh v delih Mozarta iin Beethovna.
*Rokoko: preberi tu.
Poslušali bomo glasbo v mapi na našem kanalu
Do počitnic bomo raziskovali delo in življenje Wolfganga Amadeusa Mozarta in poslušali glasbo v naši mapi, torej tudi skladbe Haydna in Beethovna. Film “Amadeus” smo si že ogledali in zdaj boste skupaj ( cel razred) ustvarili nalogo o Mozartu. Gradili in dopolnjevali jo boste na vaših blogih. Svoj prispevek dodajte v komentarjih (povezave, šale, zanimivosti iz življenja…). Kdor začne bo nagrajen!
Razumem
Glasba ni v notah, ampak v tišini med njimi ― Wolfgang Amadeus Mozart
V novejši zgodovini je prvi začel preučevati vpliv klasične glasbe na človekovo zdravje ter ustvarjalnost spodbujajoče lastnosti zvokov in glasbe dr. Alfred A. Tomatis, francoski otorinolaringolog in izumitelj. Nekaj desetletij je delal z bolniki po vsem svetu in jim pomagal pri slušnih, govornih in učnih težavah. Opazovanja je objavil leta 1991 v knjigi z naslovom Pourquoi Mozart?1 Ugotovil je, da ne glede na glasbeni okus poslušalca ali prejšnje poznavanje skladatelja najbolj zdravilno deluje Mozartova glasba. Poleg tega naj bi njegova glasba poslušalce umirila in jim omogočila jasnejše izražanje. Tomatis je z raziskavami odkril, da Mozartova glasba prinaša najboljše dolgoročne rezultate, in to ne glede na kulturni izvor bolnika.